Elektromagnetna Sevanja in Avtizem

Leta 2024, je imel avtizem 1 od vsakih 36 otrok. V primerjavi s statistiko iz leta 2021, kjer je imel avtizem 1 od 44 otrok, in če pogledamo še dlje nazaj, je leta 2006 imel avtizem 1 od 110 otrok. V 1970-ih in 1980-ih je imel približno eden od vsakih 2.000 otrok avtizem.

Stopnja avtizma nenehno narašča. Pogostnost avtizma je zdaj 240 % višja kot leta 2000. Kakšna je razlika? Vedno več sevanje, vedno več elektronskih naprav, mobilnih telefonov....to je lahko en faktor, ki je zelo očiten. 

Elektromagnetna polja lahko povzročijo povečanje števila otrok z avtizmom, saj elektromagnetna EMF polja aktivirajo napetostno odvisne kalcijeve kanale v telesu, kar vodi do pretirane produkcije intracelularnega kalcija v telesu.

Ne samo nosečnice, temveč tudi otroci in moški bi se čimbolj izogibali prekomerni izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, zlasti doma. Pomembno je, da je dom brez povečanih elektromagnetnih polj, da se lahko telo regenerira, še posebej med spanjem. Uživanje dopolnil, kot je magnezij, lahko pomaga nevtralizirati presežek intracelularnega prenosa kalcija in zmanjšati škodo elektromagnetnih polj na telo. Vendar pa je najpomembnejši korak ustvariti zdrav dom brez sevanja.

Bom malce razložil korelacijo med avtizmom in sevanjem v nadaljem tekstu. Pozor članek je malce kompleksen, poskušal sem ga poenostavit, da bi ga vsakdo razumel. Upam da sem uspel.

Dr Martin Pall -  eden vodilnih znanstvenikov na področju Elektromagnetnih sevanj

Pomembna oseba v raziskavah EMF je dr. Martin Pall z Univerze Washington, ki že desetletja proučuje učinke elektromagnetnih polj na človeško telo. Opozarja, da lahko avtizem izhaja iz disfunkcije sinaptogeneze v razvijajočih se možganih otrok.

Ključni mehanizem za to pojavnost je aktivacija napetostno odvisnih kalcijevih kanalov (VGCC), ki se povečuje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnega sevanja. Ta aktivacija dvigne raven intracelularnega kalcija (Ca²⁺), kar lahko vodi do avtizma.

Za tiste, ki niso seznanjeni, je sinaptogeneza izraz za oblikovanje sinaps, ki so povezave, preko katerih nevroni komunicirajo, podobno kot telefonski kabel povezuje dva telefona. Ko vaš otrok komunicira z okoljem, njegovi možgani oblikujejo nove povezave (sinaptogeneza), kar mu omogoča, da se prilagodi in učinkoviteje procesira okolje okoli njega.

Dr. Martin Pallove raziskave ločujejo med dvema vrstama elektromagnetnih polj (EMF): umetnimi in naravnimi.

1. Umetna elektromagnetna polja so ustvarjena z električnimi tokovi in jih opisujemo kot "koherentna." To pomeni, da se oddajajo v določeni smeri in imajo posebno frekvenco, polariteto in fazo.
2. Naravna elektromagnetna polja pa imenujemo "nekoherentna." Sestavljene so iz fotonov, ki se oddajajo v različnih smereh, polaritetah in fazah. Zaradi te naključnosti proizvajajo le zelo majhno količino magnetne sile, ki verjetno ne bo škodovala zdravju človeka, živali.

Pet živčnih mehanizmov, ki jih vpliva pretiran intracelularni kalcij

Martin Pall pojasnjuje, da med perinatalnim obdobjem (pred in po rojstvu) pretiran intracelularni kalcij vpliva na pet nevronalnih mehanizmov, ki so ključni za oblikovanje sinaps. Opozarja, da ta odvečni kalcij "povzroča abnormalno regulacijo vsakega od teh petih mehanizmov," ki vključujejo

1. nevralno migracijo,
2. rast dendritov,
3. oblikovanje sinaps,
4. zorenje sinaps
5. sinaptično obrezovanje.

Nevralna migracija

Nevralna migracija je ključni proces, ki poteka med embrionalnim razvojem in je osrednjega pomena za oblikovanje strukture možganov. Med tem obdobjem se nevroni tvorijo v določenih regijah in se nato premikajo na svoje predvidene lokacije, da oblikujejo plasti cerebralne skorje, znane kot cortex laminae. Ta migracija je nujna za pravilno organizacijo in delovanje možganov.

Nevralna migracija vključuje več ključnih stopenj in mehanizmov, med drugim:

1. Radialna migracija: Mnogi nevroni se radialno premikajo vzdolž radialnih glialnih celic, ki služijo kot opora za migrirajoče nevroni.
2. Tangencialna migracija: Nekateri nevroni se premikajo tangencialno, kar jim omogoča širjenje po skorji in oblikovanje povezav z drugimi regijami.
3. Signalne molekule: Različne signalne molekule, kot sta reelin in netrin, usmerjajo migracijo nevronov in zagotavljajo, da dosežejo pravilne lokacije.
4. Molekuli za adhezijo: Molekuli za adhezijo (CAMs) pomagajo nevronom, da se držijo drug drugega in zunanje celične matrike, kar olajša njihovo gibanje.
5. Časovni in regulativni mehanizmi: Čas migracije nevronov je natančno reguliran. Motnje, kot je pretirana raven intracelularnega kalcija, lahko povzročijo napačno postavitev nevronov, kar lahko vodi do razvojnih motenj.

Na splošno je pravilna nevralna migracija ključna za vzpostavitev pravilne strukture korteksa, kar je nujno za kognitivne funkcije in zdravje možganov. Motnje v tem procesu lahko imajo dolgotrajne učinke na razvoj in delovanje možganov.

 

Rast dendritov

Rast dendritov se nanaša na proces, pri katerem se dendriti, ki so kratki, ozki in močno razvejani izrastki nevronov, razvijajo in širijo iz celičnega telesa nevrona. Dendriti so ključni za sprejemanje signalov od drugih nevronov in integracijo informacij, kar je bistvenega pomena za komunikacijo in delovanje nevronov.

Ključni vidiki rasti dendritov vključujejo:

1. Struktura in funkcija: Dendriti povečujejo površino nevrona, kar omogoča več sinaptičnih povezav. Ta razvejana struktura izboljšuje sposobnost nevrona za obdelavo in prenos informacij.
2. Mehanizmi rasti: Rast in razvejanost dendritov vplivajo različni dejavniki, vključno z:
   • Nevrotrofičnimi dejavniki: Molekuli, kot je možgansko izvorni nevrotrofični faktor (BDNF), spodbujajo rast dendritov in izboljšujejo sinaptično plastičnost.
   • Dinamika citoskeleta: Citoskelet, sestavljen iz aktinskih filamentov in mikrotubulov, oblikuje dendrite in olajša njihovo gibanje in razvejanost.
3. Plastičnost odvisna od aktivnosti: Rast dendritov je pogosto odvisna od nevralne aktivnosti. Povečana sinaptična aktivnost lahko okrepi obstoječe dendritične veje in spodbuja oblikovanje novih, kar imenujemo plastičnost odvisna od aktivnosti.
4. Vloga pri učenju in spominu: Rast in preoblikovanje dendritov sta ključna za učenje in spomin. Spremembe v strukturi dendritov so povezane z oblikovanjem novih spominov in prilagajanjem obstoječih nevralnih mrež.
5. Vpliv ravni kalcija: Pretiran intracelularni kalcij lahko moti normalno rast dendritov. Visoke ravni kalcija lahko spremenijo signalne poti, kar vpliva na rast in razvejanost dendritov ter lahko prispeva k kognitivnim motnjam in nevrološkim boleznim.

Na kratko, rast dendritov je temeljni proces za vzpostavitev in ohranjanje povezav v nevralnih mrežah. Pravilna rast in delovanje dendritov sta bistvenega pomena za učinkovito komunikacijo nevronov in zdravje možganov.

 

Oblikovanje sinaps

Oblikovanje sinaps je ključen proces, ki poteka predvsem po rojstvu in ima ključno vlogo pri vzpostavljanju in izpopolnjevanju nevralnih mrež v možganih. Ta proces je bistven za omogočanje komunikacije med nevroni, kar je nujno za učenje, spomin in splošni kognitivni razvoj.

Ključni vidiki oblikovanja sinaps vključujejo:

1. Vrste sinaps:
   • Kemične sinapse: Najpogostejša vrsta, kjer se nevrotransmiterji sproščajo iz enega nevrona in se vežejo na receptorje drugega, kar omogoča komunikacijo med celicami.
   • Električne sinapse: Omogočajo neposredno električno povezovanje med nevroni, kar omogoča hitrejši prenos signalov.
2. Mehanizmi oblikovanja sinaps:
   • Nevronska aktivnost: Aktivnost nevronov igra ključno vlogo pri oblikovanju in zorenju sinaps. Povečana aktivnost spodbuja sproščanje nevrotrofičnih dejavnikov, ki so nujni za rast sinaps.
   • Molekuli za adhezijo celic (CAMs): Pomagajo pri začetnem prepoznavanju in lepljenju med pred- in postsinaptičnimi nevroni ter usmerjajo oblikovanje sinaps.
   • Sinaptični proteini: Različni proteini sodelujejo pri sestavljanju sinaptične naprave, kar pomaga pri vzpostavljanju in stabilizaciji sinaptičnih povezav.
3. Kritična obdobja:
   • Med razvojem obstajajo specifična kritična obdobja, ko sinapsno oblikovanje poteka hitro. Ta obdobja so ključna za učenje in prilagajanje okolju.
4. Sinaptična plastičnost:
   • Po oblikovanju so sinapse dinamične in se lahko sčasoma krepijo ali oslabijo glede na aktivnost, kar imenujemo sinaptična plastičnost. To je temeljno za učenje in spomin.
5. Vpliv ravni kalcija:
   • Pretiran intracelularni kalcij lahko moti oblikovanje in delovanje sinaps. Abnormalno signaliziranje kalcija lahko vpliva na povezljivost sinaps, kar vpliva na kognitivne sposobnosti in lahko prispeva k nevrološkim motnjam.

Na kratko, oblikovanje sinaps je bistven proces, ki vzpostavlja kompleksne komunikacijske mreže med nevroni po rojstvu, kar vpliva na razvoj možganov, učenje, spomin in splošno kognitivno funkcijo skozi življenje.

 

Zorenje sinaps

Zorenje sinaps je proces, v katerem se novonastala sinapsa preoblikuje tako strukturno kot funkcionalno, da doseže polno delovanje. Ta proces je ključen za učinkovito komunikacijo med nevroni in igra pomembno vlogo pri razvoju nevralnih krogov.

Ključni vidiki zorenja sinaps vključujejo:

1. Strukturne spremembe:
   • Sinapse doživijo pomembne strukturne spremembe, kot so razvoj sinaptične špranje, aktivne cone in postsinaptične gostote, ki so bistvene za sproščanje nevrotransmiterjev in vezavo receptorjev.
   • Rast dendritnih majhnih izrastkov na postsinaptičnem nevronu, kjer se oblikujejo sinapse, je prav tako ključna značilnost zorenja sinaps.
2. Molekularne spremembe:
   • Med zorenjem se spreminja sestava sinaptičnih proteinov. Nova sintezna proteina, vključno z receptorji za nevrotransmiterje in strukturnimi proteini, se vključita v sinapsa, kar izboljšuje njeno funkcionalnost in stabilnost.
   • Ravnanje med ekscitatornimi in inhibitornimi sinapsami se v tem procesu prav tako izpopolnjuje.
3. Funkcionalna izboljšanja:
   • Z zorenjem sinaps se izboljšujeta njihova učinkovitost in odzivnost na nevrotransmiterje. Zrele sinapse omogočajo učinkovito prenašanje signalov med nevroni.
   • Zorenje vključuje tudi razvoj mehanizmov sinaptične plastičnosti, kot sta dolgoročna potencijacija (LTP) in dolgoročna depresija (LTD), ki sta ključna za učenje in spomin.
4. Vpliv aktivnosti:
   • Nevronska aktivnost ima pomembno vlogo pri zorenju sinaps. Mehanizmi, odvisni od aktivnosti, zagotavljajo, da se pogosto uporabljene sinapse krepijo, medtem ko se manj aktivne lahko obrežejo ali oslabijo.
   • Ta proces, odvisen od aktivnosti, pomaga izpopolniti nevralne kroge na podlagi izkušenj in interakcij z okoljem.
5. Vloga signalizacije kalcija:
   • Pravilna signalizacija kalcija je ključna za zorenje sinaps. Influx kalcija v nevronih med sinaptično aktivnostjo sproži različne signalne poti, ki spodbujajo rast in krepitev sinaps. Vendar pa lahko pretiran intracelularni kalcij ovira zorenje in vodi do disfunkcije sinaps.

Na kratko, zorenje sinaps je bistven proces, ki preoblikuje nezrele sinapse v polno funkcionalne povezave med nevroni. Ta proces je ključen za vzpostavitev robustnih nevralnih mrež, ki podpirajo kognitivne funkcije, kot so učenje in spomin, ter zagotavljajo splošno prilagodljivost možganov.

 

Obrezovanje sinaps

Obrezovanje sinaps je ključen razvojni proces, ki se odvija predvsem v zgodnjem otroštvu, zlasti do šestega leta starosti. V tem času možgani izpopolnjujejo svoje nevralne povezave tako, da odstranjujejo manj pomembne ali neuporabljene sinapse ter krepijo pogosteje uporabljene. Ta proces povečuje splošno učinkovitost in funkcionalnost možganov.

Ključni vidiki obrezovanja sinaps vključujejo:

1. Razvojni kontekst:
   • Po rojstvu možgani hitro oblikujejo prekomerno število sinaps. Okoli šestega leta začnejo možgani selektivno obrezovati te povezave in obdržati le najučinkovitejše.
2. Mehanizmi obrezovanja:
   • Na obrezovanje vplivajo različni dejavniki, vključno z:
     • Nevronsko aktivnostjo: Pogosteje aktivirane sinapse se bolj verjetno ohranijo, medtem ko se manj uporabljene odstranijo.
     • Nevrotrofičnimi dejavniki: Molekuli, kot je BDNF, spodbujajo preživetje sinaps, medtem ko drugi signali sprožijo odstranitev manj aktivnih.
3. Vloga izkušenj:
   • Izkušnje in interakcije z okoljem pomembno oblikujejo obrezovanje sinaps. Družbene interakcije, učenje in igra otrok vplivajo na to, katere sinapse se krepijo in katere obrežejo.
4. Vpliv na delovanje možganov:
   • Učinkovito obrezovanje sinaps vodi do bolj učinkovitih nevralnih krogov, izboljšuje kognitivne funkcije in učne sposobnosti ter splošno delovanje možganov.
5. Potencialne posledice motenega obrezovanja:
   • Motnje v obrezovanju sinaps lahko privedejo do nevroloških težav. Na primer, prekomerno obrezovanje je povezano s shizofrenijo, medtem ko pomanjkljivo obrezovanje lahko vodi do avtističnih motenj.

Na kratko, obrezovanje sinaps je ključen proces, ki se odvija do šestega leta in omogoča možganom, da odstranijo manj pomembne nevralne povezave v prid visoko kakovostnim sinapsam. Ta proces je nujen za optimizacijo kognitivnega razvoja in prilagoditev nevralnih mrež na izkušnje in okolje otroka.

Martin Pall trdi, da je bilo teh pet mehanizmov dokazano nenormalnih pri pacientih z avtizmom.

Kako natančno do tega pride? Dokazi nakazujejo, da ima pretiran intracelularni kalcij, ki poteka zlasti preko napetostno odvisnih kalcijevih kanalov (VGCC), ključno vlogo. Pall to še posebej opisuje v svojih dveh študijah iz leta 2007 in 2009, ki dokazujeta močno povezavo med ravnmi intracelularnega kalcija in avtizmom.

Napetostno odvisni kalcijevi kanali (VGCC), ki so številni v možganih, sodelujejo pri kritičnih intracelularnih procesih, kot je sproščanje nevrotransmiterjev. Ko so ti kanali izpostavljeni elektromagnetnim poljem (EMF), kalcijevi ioni vstopijo v celico v prekomernih količinah. Po Pallovih raziskavah ta influx kalcija lahko privede do sinaptične disfunkcije, kar bi lahko na koncu prispevalo k razvoju avtizma.

V svoji študiji https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC11119459 trdi, da bi morale biti nosečnice še posebej previdne pri izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, saj nosijo nerojene otroke, ki so še posebej občutljivi na elektromagnetno sevanje. Viri elektromagnetnih polj vključujejo sevanje iz mobilnih telefonov, Wi-Fi, Bluetooth, radarjev, baby monitorjev, prenosnih računalnikov itd.

Druge študije, ki potrjujejo korelacijo avtizma z elektromagnetnim sevanjem

Drugi znastvenik Ian M Thornton trdi sledeče v svoji študiji https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16530334/ :

"Zadnje študije nakazujejo na povezavo med avtizmom in sistemom nevronov v možganih. V tej študiji opažam da prihaja do težav nevronov pri ljudeh z avtizmom. Verjamem, da so razvijajoči se možgani dojenčkov še posebej občutljivi na te motnje, kar lahko vpliva na razvoj njihovih nevralnih mrež ki so nujno potrebne za zdravo delovanje možgan..

Eden glavnih virov teh motenj v usklajevanju bi lahko bila umetna elektromagnetna sevanja, kot tista iz elektronskih naprav. Vendar pa lahko vplivajo na delovanje nevronov v možganih. Medtem ko ta učinek morda ne škodi popolnoma razvitim odraslim možganom, bi lahko znatno upočasnil ali motil ključne razvojne procese pri dojenčkih."

Druga študija s strani https://electromagnetichealth.org/media-stories/#Autism dr. Dietricha Klingharta, MD, PhD z Inštituta za neurobiologijo v Seattlu, kaže možno korelacijo med elektromagnetnimi polji in nosečnostjo.

Ti predhodni podatki nakazujejo, da bi lahko elektromagnetno sevanje v spalnih okoljih nosečnic in njihovih otrok predstavljalo pomembne, a prezrte dejavnike pri nevroloških težavah pri otrocih, vključno z avtizmom. Ob vse močnejših ravneh elektromagnetnega sevanja iz elektronskih naprav, brezžičnih tehnologij, kot so mobilni telefoni in Wi-Fi, ter visoko frekvenčnih signalov na električnih vodih, je nujno, da povezavo med avtizmom in elektromagnetnim sevanjem  raziskujemo naprej.

Znanstvenik, Salvatore A. Currenti, prav tako trdi, da lahko elektromagnetna polja med nosečnostjo povzročijo avtizem pri otrocih. Študijo lahko najdete na naslovu: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19774457/. 

Druga pomembna študija https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8562392/ , je delo Dimitrisa J. Panagopoulosa, Andreasa Karabarbounisa, Igorja Yakymenka in Georgea P. Chrousosa, ki trdijo, da obstaja korelacija med elektromagnetnimi polji in disfunkcijo napetostno odvisnih ionskih kanalov, oksidativnim stresom ter poškodbami DNK. 

Ta študija je preučila, kako izpostavljenost umetnemu elektromagnetnemu psevanju (EMF), zlasti nizkofrekvenčnemu (ELF) in radijskim mikrovalovnim frekvencam (RF), vpliva na poškodbe DNK in povezane zdravstvene težave, vključno z rakom. Obe vrsti elektrmagnetnega sevanja sta pokazali, da povzročata oksidativni stres, poškodbe DNK in neplodnost. Poleg tega sta povezana z večjim tveganjem za raka pri ljudeh in živalih.

Raziskovalci so ponudili biofizikalno in biokemijsko razlago teh ugotovitev. PUgotavljajo, da mehanizem prisilnih oscilacij ionov vpliva na napetostno odvisne ionske kanale (VGIC) v celičnih membranah. Izpostavljenost tem elektromagnetnim sevanjem lahko moti ravnovesje ionskih koncentracij znotraj celice, kar vodi do oksidativnega stresa zaradi pretirane proizvodnje reaktivnih kisikovih spojin (ROS). To neravnovesje lahko poškoduje DNK, kar lahko privede do reproduktivnih težav, nevrodegenerativnih bolezni, staranja, genetskih sprememb in raka.

Dr. Martin Pall druga dognanja

Če se vrnemo k profesorju Martinu Pallu iz Washingtona, trdi, da se lahko avtizem začne celo pred rojstvom otroka. Preučeval je dojenčke z avtizmom v primerjavi s tistimi brez avtizma in ugotovil, da obstajajo razlike glede na to, kje je mati spala med nosečnostjo in kako zdravo je bilo mesto spanja, se pravi koliko je bilo elektromagnetih sevanj tam kjer je spala, ter kje je dojenček spal po rojstvu.

Martin Pall poudarja, da naj nosečnice ne uporabljajo mobilnih telefonov, brezžičnih telefonov, se izogibajo izpostavljenosti Wi-Fi poljem, Bluetoothu ter naj raje uporabljajo žični internet doma. Priporoča tudi, da se naj izogibajo bližini pametnih števcev, če oddajajo močna elektromagnetna polja, ter da se ne zadržujejo blizu mobilnih baznih postaj ali električnih vodov.

Še posebej pomembno je, da se nosečnica izogiba stanovanjem, kjer so močna elektromagnetna polja, če je to mogoče, ali nosi kakšno vrsto materiala za elektromagnetno zaščito kot oblačilo.

Nosečnice lahko kupijo posebna oblačila, ki vsebujejo material, ki blokira sevanja in s tem zaščitijo še nerojenega otroka in sebe pred prekomernimi sevanji, ko se sprehajajo po gosto naseljenih mestih, nakupovalnih središčih in drugih krajih z močnimi EMF polji.

Prav tako trdi, da je pomembno zaščititi dom, kar lahko dosežemo z uporabo zaščitne barve na stenah, če so ravni EMF znotraj doma pretirane in če sevanje prihaja od zunaj. 

 V tem primeru lahko pomagamo mi pri lociranju sevanj in svetovanju pri sanaciji le teh. Naročite meritve tukaj.

 

Ostali razlogi za nastanek avtizma poleg elektromagnetnega sevanja

Martin Pall poudarja, da lahko poleg elektromagnetnih polj kemijska izpostavljenost predstavlja glavni vzrok za razvoj avtizma. Kemikalije motijo delovanje NMDA receptorjev, kar povzroča povečanje intracelularnega kalcija.

Pall omenja naslednje kemikalije:

• živo srebro
• svinec
• kadmij
• arzen
• ftalati
• bisfenol A (BPA)
• polifluoroalkilne snovi (t.i. "večne kemikalije")
• poliklorirani bifenili (PCBs)
• pesticidi
• glifosati

Vsaka od teh kemikalij lahko povečanje intracelularnega kalcija. Na primer, izpostavljenost acetaminofenu lahko povzroči proizvodnjo prekomernega amoniaka v telesu, kar povečuje aktivnost NDMA-R in lahko vodi do avtizma.